Raziskovalci ugotavljajo, da lahko zdravo črevesje naredi razliko med slabim in dobrim staranjem.
Kako je s tvojim črevesjem te dni?
To je preprosto vprašanje, vendar nekateri raziskovalci verjamejo, da bo odgovor nekega dne lahko pomagal zdravnikom napovedati vaše zdravje v starosti.
V novi študiji, ki jo je v mSphere objavilo Ameriško združenje za mikrobiologijo, so kitajski raziskovalci zbrali in analizirali črevesno mikrobioto več kot 1000 zdravih Kitajcev.
Vsi udeleženci študije so bili stari med 3 in več kot 100 let.
Črevesna mikrobiota je bila zbrana od vsakega udeleženca in analizirana z uporabo sekvenciranja genov 16S rRNA skupaj z različnimi merilnimi tehnikami.
Raziskovalci so ugotovili, da je od 30. leta naprej mikrobiota starejših preiskovancev podobna tistim, ki so pogosto desetletja mlajši.
Rezultati kažejo raziskovalcem, da bo znanost nekega dne lahko pozitivno vplivala na prihodnje zdravje osebe s ponastavitvijo nezdrave črevesne mikrobiote starejšega človeka na bolj zdravo raven, na primer pri 30-letniku.
Healthline se je o študiji pogovarjal z dr. Rudolphom Bedfordom, gastroenterologom v zdravstvenem centru Providence Saint John v Kaliforniji.
Bedford je dejal: »Avtohtono okolje mikrobiote je nekako spremenilo našo celotno predstavo o zdravju ljudi in bolezni. Verjetno najbolj radikalna sprememba je, da se zdaj zavedamo, da je večina mikrobiote, ki je v naši krvi, ključnega pomena za ekosistem našega telesa. Tako nekako koristijo celotnemu gostitelju, ki smo mi, človeško telo, na različne načine.«
Bedford se je odzval na trditev, da bodo znanstveniki nekega dne lahko napovedali prihodnje zdravje na podlagi črevesne mikrobiote.
“Da, točno to, ko berem ta članek, točno to napovedujejo,” je dejal.
»In v prihodnosti,« je nadaljeval Bedford, »bo sposobnost preučevanja črevesne mikrobiote pomagala opredeliti morebitna bolezenska stanja, ki bi jih lahko posredovali in preprečili. In [to vam bo] tudi dalo idejo o tem, ali lahko spremenite črevesno mikrobioto na različne načine z našimi lastnimi probiotiki, tako rekoč.
“[Črevesne] bakterije same naredijo veliko stvari,” je dejal Bedford. »Ščitijo nas pred različnimi patogeni ali mikrobi ali podobnimi stvarmi. Pomagajo pretvoriti našo hrano v energijske pakete. V bistvu so resnična potreba v smislu človekovega zdravja in rasti, ko postajamo starejši.«
Bedford je nadaljeval: “[črevesna mikrobiota] nas ščiti pred različnimi boleznimi, prav gotovo nam pomaga prebaviti našo hrano in deluje kot varuh telesa, da prepreči raznim bakterijam, da bi vdrle v naša telesa na različne načine.”
Na vprašanje, ali se strinja s teorijo, da bo znanost nekega dne lahko vplivala na naše prihodnje zdravje s spreminjanjem mikrobiote v našem črevesju, je Bedford dejal: »No, zdaj zagotovo delimo veliko probiotikov.
“Dal vam bom primer,” je nadaljeval Bedford. »Obstaja okužba, ki je postala zelo razširjena. Imenuje se Clostridium difficile. Na žalost je to povezano z uporabo antibiotikov. Zato uporabljamo veliko probiotikov, da preprečimo ponovitev Clostridium difficile.«
Kar dejansko vpliva na prihodnje zdravje te osebe.
Zdravo črevesje in dolgoživost
Na vprašanje o sami študiji je Bedford dejal: »To je zagotovo zanimiva, daljnosežna študija, saj preučujejo velike populacije in kako se ravni bakterij spreminjajo, ko se staramo, kar je, odkrito povedano, smiselno, saj se s staranjem smo zdaj izpostavljeni različnim stvarem v smislu hrane, ki jo jemo, zdravil, ki jih jemljemo, antibiotikov, ki jih prejemamo.
“In vse te stvari bodo spremenile raven bakterij v tankem črevesu. In bolj ko so ravni bakterij zdrave, manjša je verjetnost, da boste razvili različne bolezni, in verjetno boste živeli dlje.« je nadaljeval Bedford.
Dr. Ashkan Farhadi, gastroenterolog v medicinskem centru MemorialCare Orange Coast in direktor projekta prebavnih bolezni MemorialCare Medical Group v Kaliforniji, ni tako prepričan o uporabi mikrobiote za napovedovanje prihodnjega zdravja.
Ne vemo, česa ne vemo
“Naše trenutno znanje o mikrobioti črevesja je v povojih,” je dejal Farhadi.
“Govorimo o enem milijonu vrst [znotraj vsakega človeka], vsaka [počne] nekaj povsem drugega kot druge,” je dejal Farhadi. “In to je tisto, kar je tako dinamično.”
Dejstvo, da se sestava mikrobiote nenehno spreminja, ko uživamo različna živila, ko zbolimo, imamo okužbo ali celo uporabljamo antibiotik, otežuje opazovanje trendov.
“Pokazali smo, da je na primer, ko gremo skozi nekakšen izbruh ulceroznega kolitisa ali druge bolezni, populacija bakterij statistično drugačna od drugih skupin,” je dejal Farhadi. »Toda tega diagnostičnega ali prognostičnega orodja si trenutno ne upamo uporabiti. Pravimo: “Poglejte, opažamo nekatere trende.” In to je res. Opažamo nekatere trende. Vendar smo daleč od tega, da bi te trende uporabili za kakršne koli diagnostične, prognostične ali terapevtske posege.
“Tudi naše znanje o probiotikih [ki jih uporabljamo] je res osnovno,” je dejal Farhadi.
Probiotiki pri meni in pri mojih pacientih
“Najprej sem velik oboževalec probiotikov,” je dejal Farhadi. »Uporabljam ga dan za dnem. In vedno povem svojim pacientom, da je naše znanje o tem, kako ta [probiotik] deluje, res osnovno.
»Vemo, da pri mnogih boleznih, ki jih zdravim osebno, sindromu razdražljivega črevesja, ulceroznem kolitisu, številnih boleznih prebavil, vemo, da probiotiki zelo pomagajo pri mnogih od teh stanj,« je dejal Farhadi. “Ne delujejo za vse, vendar delujejo v veliki skupini ljudi.”
Oba, Farhadi in Bedford, zvenita posebno previdno pri izbiri probiotika.
“Številka ena, želim si, da bi jih urejala FDA,” je dejal Bedford. »To je problem, niso. To je torej številka ena, kajti če bi bili vsaj tako regulirani – mislim, da so v nekaterih pogledih kategorizirani skoraj kot prehransko dopolnilo – in verjetno je to razlog. Tako lahko ljudje na škatlo napišejo kar hočejo in to prodajo kot probiotik.
»V lekarnah so probiotiki, ki jih predpisujejo zdravniki in so pravi in vsebujejo milijarde dobrih bakterij. To so tisti, ki bi jih [vzel] in bi jih moj zdravnik dejansko priporočil, v nasprotju s tem, da bi šel v trgovino in samo vzel tisto, kar je na polici,« je nadaljeval Bedford.
Opozorilni znaki težav s črevesjem
Ko se staramo, se naše telo spreminja.
Ker pa nismo priložili priročnika za uporabo, je koristno vedeti, katere spremembe nam morda dejansko pošiljajo opozorila.
Ko gre za spremembe v črevesju, ki bi lahko nakazale obisk zdravnika, je Bedford dejal: »Vetrovi, napihnjenost je običajno prvi simptom, ki ga ljudje občutijo. S temi se lahko pojavi driska. To sta dva najbolj opazna simptoma, ki ju bodo imeli ljudje.
»V laični literaturi se povsod pojavlja ta nesrečni izraz, ki se imenuje ‘sindrom puščajočega črevesja’. Ne vem, kaj za vraga pravzaprav je sindrom puščajočega črevesja, toda domneva je, da črevesje nekako pušča toksine, ki bakterije normalno presnavljajo. Še enkrat, napihnjenost in driska sta prva dva znaka, da lahko pride do težav z ravnmi bakterij v tankem črevesu.«
Farhadi išče spremembe. »Dve stvari lahko omenim brez vprašanja. Najprej, vedno verjamem, da je vsaka sprememba, vsaka sprememba, ki se razlikuje od vaše rutine, od vaših tipičnih črevesnih navad.”
To bi bile spremembe, ki ne izginejo po dnevu ali dveh.
»Vašo odvajanje blata je bilo na primer vsak drugi dan. Zdaj je vsake štiri dni zadnja dva meseca. To bi moralo vzbuditi skrb,« je dejal Farhadi.
Farhadi je poudaril, da morajo biti vsi pozorni, ko gre za najhujšo od vseh bolezni prebavil … rak debelega črevesa.
“Šest odstotkov prebivalstva bo sčasoma imelo raka debelega črevesa,” je poudaril Farhadi. »In običajno [rak debelega črevesa] ne kaže nobenih simptomov, dokler ni prepozno. Torej moj predlog je, da če ste starejši od 50 let, pojdite na pregled, tako ali drugače, ker ni alarma.
Spraševanje o študiji
Niso vse študije ustvarjene enake in ko so ga vprašali, kaj si misli o zadevni študiji, je Farhadi preprosto rekel: »Kar vidim, ni točno to, kar poskušajo povedati s številkami.
»Vidim dobro razliko v populaciji glede na starost, tudi kategorije, ki jih prikazujejo v številkah. In to je povsem pričakovano. Mislim, da niso mogli pokazati, da obstaja velika razlika, statistično, med temi [starostnimi] skupinami, ki jih prikazujejo. Toda v medicini, ko ne najdemo razlike, ne rečemo, da sta enaka. Tega ne trdimo. Pravimo, da nismo mogli pokazati razlike.”
Vendar pa je Farhadi izpostavil tudi tisto, kar vidi kot pozitivno.
“V tej študiji je veliko zanimivih ugotovitev in nekaj pomanjkljivosti,” je dejal Farhadi. “Če pa se želimo osredotočiti na pozitivne stvari, ki jih kaže študija, je to, da ko preverjamo bakterijsko raznolikost v črevesju, v fekalnem materialu, pri širokem spektru prebivalstva na Kitajskem, postajamo nekako bližje povezavi v primerjavi z drugimi kraji.«
Ker je bila študija izvedena izključno na zdravih kitajskih posameznikih, izbranih iz posebnih podskupin, kot so vojaki in policisti, ali lahko sklepamo, da bi bili rezultati enaki, če bi bili izvedeni na bolj raznoliki populaciji tukaj v Združenih državah?
“Odgovor je težak, ker se očitno naša hrana in postopki razlikujejo od njihovih, kot bi bilo v kateri koli drugi državi,” je dejal Bedford. Predlagal je, da bi tukaj v Združenih državah “morali opraviti lastno podobno študijo in videti, ali se dejansko izide ali ne.”
vir: https://www.healthline.com/health-news/does-healthy-gut-equal-long-healthy-life