Študenti, ne da bi se zavedali posledic, pogosto uporabljajo poživila za izboljšanje svojega učnega uspeha.
Stimulanti ali “pametna zdravila” lahko zagotovijo kratkoročno duševno spodbudo za študente, ki si želijo doseči končne uspehe, vendar lahko zloraba teh zdravil povzroči dolgoročno škodo možganom, glede na novo študijo, objavljeno v reviji Frontiers.
Nezakonito jemanje stimulansov na recept, kot je Ritalin, je postalo bolj priljubljeno med študenti in srednješolci, ki poskušajo izpolniti stroge akademske zahteve, ostati v koraku na vse bolj konkurenčnem trgu dela in se spoprijeti s pritiskom, da postanejo uspešni, ugotavljajo raziskovalci. Glede na sporočilo za javnost študije “več kot milijon ameriških študentov zlorablja zdravila na recept ali jemlje nezakonita poživila, da bi povečali razpon pozornosti, spomin in sposobnost, da ostanejo budni.”
Trajni stranski učinki jemanja teh zdravil vključujejo okvare delovnega spomina, večopravilnosti in prilagodljivosti pozornosti – “veščine, ki postanejo zelo pomembne v delovni sili in obvladovanju številnih zahtev in stresorjev sodobnega odraslega življenja,” je povedala avtorica študije dr. Kimberly Urban v intervjuju.
“Ta zdravila so bila razvita za zdravljenje določenih bolezni in so zelo primerna za predvideni namen,” je dejala Urbanova. “Ker pa so bila razvita za zdravljenje bolezni, imajo lahko zelo različne učinke na zdrave možgane.”
“Kratkoročen skok pri učenju ali malo več energije ali nekoliko boljša ocena v razredu ni vredno tveganja trajne poškodbe možganov,” je dodala Urbanova.
Stimulansi in njihov učinek na možgane v razvoju
V tej študiji so se raziskovalci osredotočili na tri vrste stimulansov: metilfenidat (Ritalin in Concerta), modafinil (Provigil) in ampakine.
“Ritalin je še posebej zanimiv, ker je eno najpogosteje predpisanih zdravil za otroke,” je dejala dr. Urban. »Ni bilo nobenega dela, ki bi poskušalo preučiti, kako bi lahko to zdravilo vplivalo na normalne mlade možgane, čeprav se ga pogosto zlorablja in predpisuje z vedno večjo lahkoto in pogostostjo. Zato smo se odločili, da na celični osnovi preučimo možne učinke na normalne, mladostniške možgane.”
Metilfenidat, ki se uporablja za zdravljenje motnje pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD), je ena najpogostejših drog, ki jo mladi zlorabljajo in prodajajo na črnem trgu, so povedali raziskovalci. Glede na rezultate raziskave, ki sta jih objavila Drugfree.org in Fundacija MetLife, približno 1.9 milijona najstnikov poroča, da so v preteklem letu zlorabili stimulanse, vključno z Ritalinom, 1.3 milijona pa poroča, da so v zadnjem mesecu zlorabili Ritalin ali druge stimulanse. Poskusi na podganah so pokazali, da je metilfenidat še posebej škodljiv, ko se možgani še razvijajo.
Modafinil, zdravilo za zdravljenje narkolepsije in drugih motenj spanja, ki deluje tako, da spodbuja budnost, je še eno priljubljeno “pametno zdravilo”. Zdravilo zviša raven dopamina v možganih in lahko izboljša spomin za prepoznavanje vzorcev, priklic številk in sposobnost reševanja matematičnih problemov, so povedali raziskovalci. Če pa se zlorablja, lahko povzroči dolgotrajne okvare, podobne tistim, ki jih povzroča metilfenidat.
“Odmerki ampakinov, ki so jih do zdaj dajali ljudem, so bili strogo nadzorovani,” so zapisali. “Če bi zdravilo postalo na voljo kot kognitivni ojačevalec ali bi doseglo črni trg, bi lahko posamezniki zlahka presegli varne odmerke in utrpeli nevronske poškodbe zaradi toksičnosti glutamata.”
Je jemanje “pametnih zdravil” goljufanje?
Z naraščajočo priljubljenostjo teh zdravil med srednješolci in študenti so raziskovalci začeli ne samo razmišljati o dolgoročnih učinkih teh zdravil, ampak tudi spraševati, ali se jemanje takšnih zdravil za izboljšanje kognitivnih sposobnosti šteje za goljufanje.
Glede na študijo, predstavljeno na letnem srečanju Pediatric Academic Societies v Vancouvru v Britanski Kolumbiji, je približno eden od petih študentov na kolidžu Ivy League poročal o uporabi stimulansov, kot je Adderall, v akademske namene.
Študija je pokazala, da je 69 odstotkov študentov na Ivy League, ki so uporabljali stimulanse, vzelo le-te na pisanje eseja, 66 odstotkov jih je jemalo pametna zdravila, da so se lažje učili za izpit, 27 odstotkov pa je reklo, da so zdravila vzeli tik pred opravljanjem izpita.
Vendar pa je le približno 40 odstotkov teh študentov dejalo, da menijo, da je jemanje poživil za izboljšanje učinkovitosti neetično, približno 30 odstotkov jih tega ne vidi kot obliko goljufanja, 25 odstotkov pa ni bilo prepričanih, piše v sporočilu za javnost.
Mnenje študentov o uporabi “pametnih zdravil”
Kevin Palmer, iz višjega letnika na New Mexico State University, je dejal, da je enkrat vzel Adderall, da se je uvrstil med tiste z najboljšimi rezultati.
“Približno tri ure po zaužitju sem napisal osemstranski članek, kar je zame izjemno hitro,” je Palmer dejal v intervjuju.
“Mislim, da je tako kot pri vsaki drugi drogi ali razvadi preveč nečesa lahko slabo,” je dejal Palmer. »Mislim, da večina študentov, ki jih uporabljajo na ta način, ponavadi skuša nadomestiti pomanjkanje truda v zgodnjih semestrih. Seveda je v nekaterih primerih resnično stvar tekmovanja, da dobiš ‘A’, in narediš, kar je potrebno.«
Svoje mnenje je delil tudi nedavni diplomant Univerze v Teksasu (UT), ki želi ostati anonimen.
»Konec vsakega semestra sem vzel Adderall za nekaj noči učenja,« je rekel. »Poskusil sem Ritalin in mi je bil všeč, vendar mi ni pomagal odpraviti stresa ob izpitih. Adderall mi je zelo pomagal pri osredotočenju.«
Diplomant UT je dejal, da je jemal poživila, ker mu je manjkalo motivacije za študij nečesa, kar ga ni zanimalo, in da v praksi ne vidi nič slabega.
“V tistem času so bila poživila izjemno potrebna za vrsto stresa in učenja, ki sta prišla z izpiti na fakulteti,” je dejal.
Kako doseči spremembe
Urbanova je dejala, da je treba – da bi mladostnikom preprečili uporabo pametnih drog – vzpostaviti strožja in zanesljiva diagnostična merila za ugotavljanje, kdo trpi za kognitivnimi motnjami, kot je ADHD.
“Ta zdravila bi verjetno morala biti zadnja možnost in ne prvo zdravljenje,” je dejala Urbanova.
“Mlade moramo tudi poučiti o tveganjih zlorabe teh drog in jih naučiti veščin, potrebnih za kritično ocenjevanje raziskav teh drog, da bodo lahko sami sprejemali odločitve,” je dejala.
Kar zadeva prihodnje raziskave, je Urbanova dejala, da so še vedno potrebne številne študije, kognitivni testi in poskusi z živalskimi modeli.
»Razumevanje, kako ta zdravila delujejo na mlade možgane v primerjavi z odraslimi možgani, je še vedno zelo rudimentarno in prisotna je zelo velika vrzel v raziskavah in znanstvenem znanju, ki jo mora obravnavati več skupin z različnimi znanji in strokovnimi področji, če želimo odkriti natančna tveganja in koristi teh zdravil,« je dejala.