Spremembe spalnih navad (spalna higiena), zmanjšanje telesne teže in izogibanje alkoholu ter določenim zdravilom lahko pomagajo zmanjšati smrčanje ter težave z dihanjem med spanjem. Pri blažjih oblikah so ti ukrepi lahko prvi korak zdravljenja, pri izrazitejši spalni apneji pa pomemben dodatek drugim terapijam.
Smrčanje in obstruktivna spalna apneja sta povezana z zožitvijo zgornjih dihal med spanjem. Na prehodnost dihalnih poti vplivajo telesna teža, položaj spanja, alkohol in nekatera zdravila.
Z ustreznimi spremembami navad lahko zmanjšate dejavnike, ki prispevajo k smrčanju in prekinitvam dihanja. Pri blažjih težavah so lahko ti ukrepi dovolj, pri zmerni in hudi spalni apneji pa praviloma ne nadomestijo zdravljenja s CPAP ali drugimi pristopi.
Prekomerna telesna teža povečuje tveganje za smrčanje in obstruktivno spalno apnejo. Maščobno tkivo v predelu vratu in jezika lahko dodatno zoži zgornje dihalne poti in oteži dihanje med spanjem. Če imate prekomerno telesno težo, lahko že postopno hujšanje pomaga zmanjšati izrazitost težav. Učinek je odvisen od vsakega posameznika, zato izguba kilogramov ne pomeni nujno tudi odprave spalne apneje.
Pri nekaterih ljudeh je smrčanje izrazitejše med spanjem na hrbtu – položajna odvisnost. V tem položaju se jezik in mehka tkiva žrela lažje pomaknejo nazaj ter zožijo dihalno pot. Spanje na boku lahko zato zmanjša smrčanje in prekinitve dihanja, predvsem pri položajni spalni apneji, kjer so težave povezane s položajem telesa med spanjem.
Alkohol sprošča mišice zgornjih dihal, kar lahko poveča smrčanje in poslabša prekinitve dihanja med spanjem. Podoben učinek imajo lahko nekatera pomirjevala in uspavala. Izogibajte se alkoholu pred spanjem. Če jemljete uspavala ali pomirjevala, se o njihovem vplivu na dihanje posvetujte z zdravnikom. Predpisanih zdravil ne prenehajte jemati sami.
Pomanjkanje spanja povečuje utrujenost in dnevno zaspanost, ki sta lahko že sicer prisotni pri spalni apneji. Poskušajte se vsak dan odpravljati spat in vstajati ob podobnem času ter si zagotovite dovolj ur spanja. Reden spalni ritem in ustrezno okolje za spanje lahko izboljšata počitek, vendar sama po sebi ne odpravita zapiranja dihalnih poti.
Če smrčite predvsem med spanjem na hrbtu, lahko sprememba položaja pomaga zmanjšati težave. Temu pravimo položajna terapija, ki je lahko posebej koristna pri položajno odvisni spalni apneji.
Za lažje ohranjanje položaja na boku lahko uporabite različne pripomočke.
Pomembno: položajna terapija ni učinkovita pri vseh oblikah spalne apneje. Če imate potrjene prekinitve dihanja, mora ustreznost tega zdravljenja oceniti specialist.
Občasno smrčanje ni nujno znak bolezni. Če pa se poleg smrčanja pojavljajo tudi prekinitve dihanja ali izrazita dnevna utrujenost, je lahko vzrok obstruktivna spalna apneja.
Na pregled se naročite, če:
Pogosta vprašanja
Pri nekaterih ljudeh se smrčanje zmanjša s spremembo spalnega položaja, zmanjšanjem telesne teže ali izogibanjem alkoholu. Uspešnost je odvisna od vzroka smrčanja. Če je prisotna spalna apneja, so lahko potrebne dodatne preiskave in zdravljenje.
Zmanjšanje telesne teže lahko pri ljudeh s prekomerno težo izboljša ali zmanjša izrazitost obstruktivne spalne apneje. Vendar bolezen ni vedno povezana s telesno težo in lahko vztraja tudi po hujšanju. Pred opustitvijo predpisanega zdravljenja je treba preveriti, ali so se motnje dihanja dejansko izboljšale.
Da, predvsem pri položajni spalni apneji, kjer se prekinitve dihanja pojavljajo pogosteje med spanjem na hrbtu. Pri drugih oblikah bolezni je lahko učinek manjši, zato spanje na boku ni univerzalna zamenjava za zdravljenje.
Učinek je odvisen od izbranega ukrepa. Sprememba položaja spanja ali izogibanje alkoholu lahko na smrčanje vplivata že prvo noč, zmanjšanje telesne teže pa običajno zahteva več časa. Pri potrjeni spalni apneji je izboljšanje smiselno preveriti tudi z ustrezno preiskavo.
Specialist centra za medicino spanja
dr. med., specialist otorinolaringologije
Diplomiral je na Medicinski fakulteti v Ljubljani leta 2003. Že v času specializacije iz otorinolaringologije je končal podiplomski študij Biomedicine. Leta 2010 je s pohvalo opravil specialistični izpit in se istega leta zaposlil na Oddelku za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Splošne bolnišnice Celje.
Leta 2020 je na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani doktoriral z nalogo s področja obstruktivnih motenj dihanja med spanjem. Pri svojem delu se največ posveča diagnostiki in kirurškem zdravljenju smrčanja in motenj dihanja med spanjem.
Ukvarja se tudi s kirurgijo vratu, ščitnice, žlez slinavk, endoskopskimi posegi v nosu in obnosnih votlinah, otorinolaringološkimi operacijami pri otrocih ter obraznimi estetskimi posegi. Obvlada oskrbo poškodb obraza in rekonstrukcijo mehkih tkiv po odstranitvi kožnih malignomov na obrazu in vratu. Je ustanovitelj spletne platforme OSA Academy posvečene motnjam dihanja med spanjem in direktor mednarodnega strokovnega srečanja OSA course. Sodeluje v kliničnih raziskavah, je avtor več znanstvenih člankov in urednik nedavno izdane knjige o motnjah dihanja med spanjem. Kot vabljen predavatelj se redno udeležuje izobraževanj in izpopolnjevanj doma in tujini. Je član Slovenskega združenja otorinolaringologov in več mednarodnih združenj.
Naročanje
Ste podnevi zaspani, glasno smrčite ali so pri vas opazili prekinitve dihanja? V Paracelzusu v Celju ocenimo vaše težave in predlagamo ustrezno diagnostiko. Če med vožnjo težko ostajate budni, ne vozite in čim prej poiščite zdravniško pomoč.
Raje pokličete?
Strokovno pregledaldr. Matej Delakorda, dr. med., specialist otorinolaringologijePosodobljeno
Ste bili zadovoljni z obravnavo?
Ocenite nas na Googlu (odpre se v novem zavihku)Cenimo vašo zasebnost
Piškotke uporabljamo za izboljšanje vaše izkušnje brskanja in analizo našega prometa. S klikom na »Sprejmi vse« se strinjate z uporabo piškotkov, ki so navedeni v seznamu piškotkov.