Izrazito in vztrajno smrčanje
Če smrčanje nastaja predvsem zaradi vibriranja mehkega neba in druge metode ne pomagajo dovolj, lahko kirurško preoblikovanje tkiva zmanjša glasnost ali pogostost smrčanja. Popolna odprava smrčanja ni zagotovljena.
Uvulopalatoplastika je kirurški poseg, pri katerem skrajšamo in preoblikujemo mehko nebo, da zmanjšamo vibriranje in izboljšamo prehodnost dihalne poti med spanjem. Pomaga lahko pri izrazitem smrčanju in izbranih bolnikih s spalno apnejo. Primernost operacije ocenimo po ORL pregledu in diagnostiki.

Uvulopalatoplastika je kirurški poseg, s katerim preoblikujemo mehko nebo in zmanjšamo zožitev oziroma vibriranje tkiv v zgornjem delu žrela med spanjem.
Med spanjem se mišice žrela sprostijo. Pri nekaterih ljudeh mehko nebo in okoliška tkiva vibrirajo ob pretoku zraka, kar povzroča smrčanje. Če se dihalna pot izraziteje zoži ali zapre, lahko nastanejo tudi prekinitve dihanja zaradi obstruktivne spalne apneje.
Kirurg med uvulopalatoplastiko skrajša in preoblikuje tkivo mehkega neba. Cilj je zmanjšati njegovo vibriranje ter izboljšati pretok zraka skozi ustni del žrela. Učinek je odvisen od vzroka težav in mesta zožitve dihalne poti, zato operacija ni primerna za vsakega bolnika.
Uvulopalatoplastika pride v poštev predvsem takrat, ko pregled pokaže, da k smrčanju ali zapiranju dihalne poti pomembno prispeva mehko nebo. Pred odločitvijo ocenimo tudi druge dejavnike, ki vplivajo na dihanje med spanjem.
Če smrčanje nastaja predvsem zaradi vibriranja mehkega neba in druge metode ne pomagajo dovolj, lahko kirurško preoblikovanje tkiva zmanjša glasnost ali pogostost smrčanja. Popolna odprava smrčanja ni zagotovljena.
Pri nekaterih bolnikih z obstruktivno spalno apnejo je zapora dihalne poti izrazita prav v predelu mehkega neba. Operacija lahko zmanjša obseg zapiranja dihal, vendar je njen učinek odvisen od izrazitosti bolezni in anatomskih značilnosti.
Kirurški posvet je lahko smiseln tudi, kadar zdravljenje s CPAP ni dobro prenosljivo ali kadar druge metode ne zagotavljajo zadostnega učinka. O možnosti operacije se odločamo individualno, na podlagi izvidov in predhodnega zdravljenja.
Če se dihalna pot med spanjem zapira na več mestih, poseg samo na mehkem nebu morda ne bo zadostoval. Pri zmerni in hudi spalni apneji je CPAP pogosto prva izbira zdravljenja; o morebitni operaciji se odločamo po celoviti specialistični oceni.
Pravilna izbira bolnika je eden najpomembnejših dejavnikov uspešnosti operacije. Smrčanje in spalna apneja lahko nastaneta zaradi zožitve nosu, mehkega neba, žrela ali predela za korenom jezika, zato pri vsakem bolniku ni smiseln enak poseg. Vseh preiskav ne potrebuje vsak bolnik; njihov obseg določimo glede na simptome, izvide in predvideno zdravljenje.
Specialist pregleda nos, ustno votlino, mehko nebo in žrelo ter oceni možne anatomske vzroke težav. Pogovori se tudi o smrčanju, spanju, pridruženih boleznih in morebitnem predhodnem zdravljenju.
Če obstaja sum na spalno apnejo, je pomembna ustrezna preiskava spanja, na primer respiratorna poligrafija. Preiskava pomaga ugotoviti, ali prihaja do prekinitev dihanja, in oceniti izrazitost bolezni.
Pri izbranih bolnikih lahko endoskopski pregled med kratkotrajno sedacijo pomaga prikazati, kje in kako se dihalna pot zapira v stanju, podobnem spanju. Na podlagi ugotovitev specialist presodi, kateri način zdravljenja je najprimernejši.
Poseg poteka skozi ustno votlino. Kirurg preoblikuje mehko nebo, obseg korekcije pa prilagodi anatomiji in ugotovljenemu vzroku težav. Obsežnejši posegi, ki vključujejo tudi druge strukture žrela, se lahko razlikujejo od uvulopalatoplastike.
Primerjajte videz mehkega neba in žrela pred uvulopalatoplastiko in po njej. Povlecite drsnik in preverite razliko.


Pred posegom specialist preveri vaše zdravstveno stanje, morebitne dejavnike tveganja in rezultate diagnostike dihanja med spanjem.
Celjenje operiranega mehkega neba traja več tednov. Najizrazitejše težave se običajno pojavijo v prvih dneh po operaciji, celotno okrevanje pa je odvisno od obsega posega in posameznika.
Po operaciji so lahko prisotni bolečina v žrelu, oteklina, občutek tujka in boleče požiranje. Bolečina lahko spominja na močnejše vnetje žrela ter se lahko začasno širi tudi proti ušesom. Predpisana protibolečinska zdravila jemljite po navodilih zdravnika.
Uvulopalatoplastika je kirurški poseg, zato tudi ob ustrezni izvedbi obstajajo možna tveganja. Mednje sodijo krvavitev, okužba, izrazitejša oteklina in boleče požiranje.
Včasih se lahko prehodno spremenita občutek v žrelu ali zvok glasu. Redkeje se lahko pojavi uhajanje tekočine skozi nos pri požiranju zaradi nepopolnega zapiranja prehoda med ustnim in nosnim delom žrela. Možni so tudi zapleti, povezani s splošno anestezijo.
Ob močni krvavitvi, izrazitih težavah z dihanjem ali nezmožnosti požiranja tekočine takoj poiščite nujno zdravniško pomoč. Če se pojavijo visoka vročina, naraščajoče bolečine ali znaki dehidracije, čim prej kontaktirajte zdravnika.
Pogosta vprašanja
Poseg lahko pomembno zmanjša smrčanje, zlasti kadar je glavni vzrok vibriranje mehkega neba. Popolna ali trajna odprava smrčanja ni zagotovljena, saj lahko nanj vplivajo tudi druge anatomske in življenjske okoliščine.
Pri izbranih bolnikih lahko zmanjša zapiranje dihalne poti v predelu mehkega neba. Učinek je odvisen od izrazitosti bolezni in drugih mest zapore. Pri spalni apneji je potrebna objektivna diagnostika, po operaciji pa po presoji specialista tudi kontrolna preiskava spanja.
Uvulopalatoplastika je praviloma usmerjena v skrajšanje oziroma preoblikovanje mehkega neba. Uvulopalatofaringoplastika (UPPP) lahko vključuje tudi obsežnejše preoblikovanje tkiv ob straneh žrela in druge strukture. Natančen obseg operacije vam pojasni kirurg na predoperativnem pregledu.
Uvulopalatoplastika praviloma poteka v splošni anesteziji. Pri določenih manjših posegih na mehkem nebu so mogoče tudi druge anesteziološke možnosti. O ustreznem načinu odloči kirurg skupaj z anesteziologom glede na obseg posega in vaše zdravstveno stanje.
Poseg s pripravo običajno traja približno eno uro. Dejanski čas je odvisen od izbrane kirurške tehnike in morebitnih dodatnih posegov.
Po operaciji so lahko bolečine v žrelu precej izrazite, predvsem med požiranjem. Običajno so najmočnejše v prvih dneh in se nato postopoma zmanjšujejo. Pri lajšanju težav so pomembni predpisana protibolečinska zdravila, primerna prehrana in dovolj tekočine.
To je odvisno od vrste dela in poteka celjenja. K lažjim dejavnostim se je pogosto mogoče vrniti v približno enem do dveh tednih, pri močnejših bolečinah ali zahtevnejšem posegu pa lahko okrevanje traja dlje. Natančna navodila določi kirurg.
Pri ustrezno izbranih bolnikih je odpust isti dan mogoč, vendar ni zagotovljen. Pri izrazitejši spalni apneji, obsežnejšem posegu ali težavah po anesteziji je lahko potrebno daljše pooperativno spremljanje.
Po operaciji sta lahko govor in požiranje začasno nekoliko drugačna zaradi otekline in celjenja. Redko lahko spremembe trajajo dlje, na primer spremenjena nosna barva glasu ali uhajanje tekočine proti nosu pri požiranju. O teh tveganjih se pred posegom pogovorite s kirurgom.
Mogoče. Uspešnega zmanjšanja smrčanja ne smemo enačiti z odpravo spalne apneje. Če uporabljate CPAP, ga ne prenehajte uporabljati brez specialistične ocene in po potrebi kontrolne preiskave spanja.
Cena je odvisna od natančnega obsega posega in vrste anestezije. Pred naročanjem preverite aktualni cenik ter se na specialističnem pregledu pozanimajte, katere storitve vključuje predvideni poseg.

Naš specialist
dr. med., specialist otorinolaringologije
Diplomiral je na Medicinski fakulteti v Ljubljani leta 2003. Že v času specializacije iz otorinolaringologije je končal podiplomski študij Biomedicine. Leta 2010 je s pohvalo opravil specialistični izpit in se istega leta zaposlil na Oddelku za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Splošne bolnišnice Celje.
Leta 2020 je na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani doktoriral z nalogo s področja obstruktivnih motenj dihanja med spanjem. Pri svojem delu se največ posveča diagnostiki in kirurškem zdravljenju smrčanja in motenj dihanja med spanjem.
Ukvarja se tudi s kirurgijo vratu, ščitnice, žlez slinavk, endoskopskimi posegi v nosu in obnosnih votlinah, otorinolaringološkimi operacijami pri otrocih ter obraznimi estetskimi posegi. Obvlada oskrbo poškodb obraza in rekonstrukcijo mehkih tkiv po odstranitvi kožnih malignomov na obrazu in vratu. Je ustanovitelj spletne platforme OSA Academy posvečene motnjam dihanja med spanjem in direktor mednarodnega strokovnega srečanja OSA course. Sodeluje v kliničnih raziskavah, je avtor več znanstvenih člankov in urednik nedavno izdane knjige o motnjah dihanja med spanjem. Kot vabljen predavatelj se redno udeležuje izobraževanj in izpopolnjevanj doma in tujini. Je član Slovenskega združenja otorinolaringologov in več mednarodnih združenj.
Naročanje
Glasno smrčite ali so pri vas opazili prekinitve dihanja med spanjem? V Paracelzusu v Celju opravimo ORL pregled in presodimo, ali je operacija mehkega neba za vas primerna.
Raje pokličete?

Strokovno pregledaldr. Matej Delakorda, dr. med., specialist otorinolaringologijePosodobljeno
Ste bili zadovoljni z obravnavo?
Ocenite nas na Googlu (odpre se v novem zavihku)Cenimo vašo zasebnost
Piškotke uporabljamo za izboljšanje vaše izkušnje brskanja in analizo našega prometa. S klikom na »Sprejmi vse« se strinjate z uporabo piškotkov, ki so navedeni v seznamu piškotkov.